Prevara v imenu NLB je odnesla več kot 10.000 evrov

Spletni goljufi postajajo vse bolj prebrisani – v zadnjih dneh so v imenu NLB pošiljali SMS-sporočila, v katerih so ljudi pozivali, naj se prijavijo in tako preprečijo domnevno obremenitev računa.

Ena od žrtev SMS-prevare je bila tudi polnoletna hči Marka.

Marko je za 24ur.com povedal, da je bila hči ponoči prestrašena zaradi prejete SMS-ovestila, v katerem je pisalo, da bo z njenega računa izvedeno plačilo. Za preprečitev transakcije je morala potrditi svojo identiteto prek povezave v sporočilu.

Prevara je bila še toliko bolj verodostojna, ker je sporočilo prišlo iz iste številke, ki jo je NLB uporabljala tudi prej.

"Bi morala prepoznati"

V sporočilu je pisalo: Zaznana je bila prevara. Vaš račun je bil zaradi varnostnih razlogov blokiran. Obiščite naslov: nlb-prekinitev.si za potrditev identitete in preklic plačila.

– Ko danes pogledava sporočilo, je jasno, da bi ga morala prepoznati kot prevaro in seveda ne bi smela klikniti na povezavo. Toda ker je bilo pozno ponoči, je bila hči prestrašena in se je prijavila, je povedal Marko za 24ur.com.

Dodaja, da je hči ob študiju več let delala in varčevala celotno življenje.

– Iz računa je izginila zelo velika vsota, več kot deset tisoč evrov. To je ogromno denarja za kogarkoli.

Večino denarja je imela na varčevalnem računu, medtem ko je bil na transakcijskem le manjši znesek za vsakodnevne stroške. Goljufi so najprej prenesli sredstva z varčevalnega računa na transakcijskega in nato na tuj račun.

– Dekle je bilo zelo prestrašeno. Običajno želi ravnati pravilno, tokrat pa je žal ravnala drugače.

Nikoli ne odpirajte povezav

Po besedah **Janeza Novaka**, vodje enote za preprečevanje zlorab pri NLB, so se podobne prevare pojavile že pred nekaj leti. Goljufi ponarejajo številke znanih ustanov in kot pošiljatelja navedejo denimo nlb ali nlb.si.

– Na telefonu potem izgleda, kot da sporočilo prihaja iz banke, čeprav temu ni tako, opozarja Novak.

Novak poudarja, da povezav v tovrstnih sporočilih nikoli ne smemo odpirati.

– Na spletne strani banke ne smemo dostopati prek povezav ali iskalnikov, ampak moramo naslov vedno vnesti sami v brskalnik. Če želi banka komunicirati s stranko, to stori prek varne pošte v spletni banki. Prav tako banka nikoli ne zahteva osebnih identifikacijskih podatkov – njihova uporaba se vedno začne pri stranki sami.

Če pa pride do prenosa denarja, Novak svetuje, da se takoj obrnete na banko.

– Čeprav so goljufi vedno hitrejši in je povračilo sredstev negotovo, je treba najprej stopiti v stik z banko in nato podati kazensko ovadbo policiji.

Žrtve vse mlajše

Če svoje podatke razkrijete tretjim osebam, je to enako, kot da bi jim dali odprto pooblastilo, opozarja Novak.

– Danes ljudje prejmejo ogromno različnih sporočil – po e-pošti in SMS-u – ki zahtevajo hitro reakcijo. A vedno si je treba vzeti trenutek za premislek, kako ukrepati.

Novak dodaja, da so žrtve prevar vse mlajše.

– Mladi se verjetno še hitreje odzovejo na sporočila, ki pridejo pozno zvečer.

Ime Marka je v prispevku spremenjeno.

Delež prevarantskih klicev iz tujine je v upadu. Kljub temu jih je vsak dan še vedno na desetine tisočev.

Velik del klicev, ki v Slovenijo prihajajo iz tujine, je prevar. V sporočilu za javnost operater A1 Slovenija navaja, da je kar 39 odstotkov vseh klicev iz tujine prevarantskih.

V zadnjih letih je opazen občuten padec, saj je bil delež pred nekaj leti celo do 80 odstotkov.

Operaterji si prizadevajo ujeti čim več takih klicev. Samo A1 je v prvi polovici leta blokiral povprečno 32.000 prevarantskih klicev na dan, kar pomeni skupaj skoraj tri milijone blokiranih klicev. Od tega jih je več kot dva milijona prišlo iz tujine.

Rast je predvsem pri klicih z mednarodnih številk.

– Dobro pravilo je, da na zgrešen klic iz tujine ni pametno vračati klica, opozarja varnostni strokovnjak A1 Slovenija Kristian Westerstråhle v sporočilu za javnost.

Z izrazom »zgrešen klic« je mišljen namenoma zelo kratek klic, na katerega naslovnik sploh ne more pravočasno odgovoriti. Namen je, da bi oseba poklicala nazaj na številko. Tak način delovanja imenujemo tudi povratna prevara.

»Kljub vsemu ...«

Po besedah Westerstråhla so si operaterji s skupnimi napori uspeli zagotoviti, da goljufi vse redkeje dosežejo slovenske uporabnike.

– Kljub temu pa je potrebna previdnost. Nikoli ne smete po telefonu razkrivati osebnih podatkov, kot so bančni podatki – tudi če se klicatelj predstavi kot uradna oseba.

Prevaranti so najdejavnejši ob koncih tedna in praznikih. Takrat poskušajo žrtev manipulirati, da bi ukrepala, kot želijo oni – najpogosteje tako, da ustvarijo občutek nujnosti ali panike.

– Kljub vsemu se lahko brez skrbi oglasite na telefon. Če je karkoli sumljivo, zaupajte svojemu občutku in klic hitro ter odločno prekinite, svetuje Westerstråhle.

Policija vzhodne Slovenije še vedno opozarja na lažne policiste, ki od starejših ljudi izsiljujejo bančne podatke.

Najbolj svež primer, ki je prišel na policijo, se je zgodil prejšnjo soboto, ko so se goljufi, ki so se predstavljali kot policisti in kot predstavnik banke, dokopali do bančnih podatkov starejše ženske iz Pomurja.

Po navedbah policije so goljufi z njenega računa odtujili več tisoč evrov.

Trije klici goljufov

Ženska je prejela tri klice z neznane številke. Najprej jo je poklicala ženska, ki se je predstavila kot članica kriminalistične policije v Ljubljani. Ta ji je povedala, da so se njeni bančni podatki pojavili v preiskavi kaznivega dejanja.

Nato jo je poklical domnevni predstavnik banke in jo obvestil, da je bilo z njenega računa ukradenih več tisoč evrov.

V tretjem klicu se je moški predstavil kot kriminalist iz Ljubljane, ki preiskuje primer. Prosil jo je za bančne podatke, da bi lahko vrnil ukradeni denar. Ženska mu je podatke posredovala, moški pa je kmalu zatrdil, da je denar uspešno vrnil.

Ob koncu pogovora ji je moški prepovedal uporabo bančnega računa in ji naročil, naj o tem ne govori nikomur. Takrat je ženska spoznala, da je bila žrtev prevare, in blokirala svoje podatke za spletno banko.

Elektronska prijava prepozna

Ženska je dogodek prijavila policiji prek elektronskega obrazca, a je bilo takrat že prepozno – denar je bil ukraden.

»Elektronska prijava v takih primerih pride na policijo prepozno, zato je pravilno, da o zadevi takoj obvestite policijo, po potrebi tudi preko številke za nujno pomoč 113. Tako lahko morda še preprečimo prenos denarja goljufom,« svetuje kriminalistična inšpektorica Policijske uprave Murska Sobota, Tina Borg.

Borgova spominja, da policija nikoli ne zahteva bančnih podatkov od nikogar. Tudi banke ali drugi organi od ljudi po telefonu, elektronski pošti, SMS-sporočilih ali spletnih klepetalnicah nikoli ne zahtevajo bančnih podatkov.

Policija apelira tudi na svojce in vse, ki so v stiku s starejšimi osebami, naj se o tej nevarnosti pogovarjajo. Starejše je treba redno opozarjati, da bančnih kartic ali podatkov za njihovo uporabo ne smejo nikomur razkriti – tudi če se klicatelj predstavi kot policist.

Če pride do škode in nekdo ugotovi, da je svoje podatke zaupal goljufu, mora takoj obvestiti policijo in svojo banko. Prav tako je treba prijaviti vse poskuse prevar.